Odbor za pravično in solidarno družbo
PROTIFAŠISTIČNI MANIFEST, USTAVIMO PRODAJO MERCATORJA➧

Objave

Sporočilo za javnost

V podporo dr. Pirjevcu in proti diskreditacijskim praksam

Podpisujemo izjavo: v Alternativni akademiji v primeru »dr. Jože Pirjevec proti dr. Boštjanu M. Turku« izražamo svoje ogorčenje na odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero je razveljavilo sodbi Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani: slednji sta v pisanju Boštjana M. Turka (revija Reporter) prepoznali elemente razžalitve in ga obsodili na pogojno kazen.

Ne da bi želeli posebej polemizirati z odločitvam sodišč, se čutimo dolžni opozoriti: Turkove trditve, da je akademik dr. Jože Pirjevec izvajal »nenavaden tip renegatstva« s tem, ko je svoje ime in priimek domnevno poitalijančil, ne da bi zato obstajali zunanji razlogi ali pritiski, niso zgolj perfiden poskus reinterpretacije vojnih in povojnih razmer, v katerih so se znašli zamejski Slovenci v Italiji, ampak so predvsem sprevržena oblika diskreditacije tistih, ki so v poskusih poitalijančevanja Slovencev v okviru fašistične raznarodovalne politike najbolj trpeli. Turk je želel storiti prav to, dr. Pirjevca prikazati kot preračunljivca, kot »odpadnika«, večino svoje kariere v resnici pripadnega italijanski identiteti.

Zato nikoli niso prepričljivo zvenele obrambne zamisli toženega, češ da »nikakor ni nameraval žaliti Jožeta Pirjevca«, ker je iz njegovih opisov mogoče prepoznavno razbirati ravno takšno diskreditacijsko intenco. Svojevrstna ironija je, da je svoj žolč usmeril ravno v nekoga, ki bi si zaradi svoje znanstvene, raziskovalne, pedagoške in publicistične dejavnosti, povezane z življenjem zamejskih Slovencev v Italiji, kaj takega res najmanj zaslužil.

In vendar je treba ravnanja Boštjana M. Turka, pa tudi poskus njegove obrambe, ugledati še v širšem kontekstu. V delu slovenskih medijev smo že vrsto leta priča izrazitemu porastu diskurza osebnih diskreditacij in diskvalifikacij, neizmerni produkciji člankov, ki za svoj izključni namen nimajo drugega kot blatiti, črniti, smešiti, žaliti posameznika – če zlasti po načelu politične ali ideološke različnosti. Zaradi šibkega delovanja sodišč so takšne novinarske tehnike tudi lahko dobile svojo domovinsko pravico, publicisti in kvazi-novinarji pa zaradi nekaznovanosti vedno znova dobivajo še dodatni zagon.

Posledično se s širitvijo diskreditacijskega diskurza žal niža tudi splošna senzibilnost javnosti, žrtve pa se le redko odločajo za preganjanje storilcev. Ravno zato je izjemno pomembno, da se primeri, kot je Pirjevčev, ustrezno razrešijo in dobijo sodni epilog, obrekovanja, žaljive obdolžitve oziroma kazniva dejanja zoper čast in dobro ime pa na koncu oblikujejo ustrezno sodno prakso, s katero bomo uspeli javni govor žalitev in kompromitacij dovolj zajeziti, če že ne povsem ustaviti.

https://alternativnaakademija.com/2016/04/07/v-podporo-dr-pirjevcu-in-proti-diskreditacijskim-praksam/

 

 

Sporočilo za javnost

Cerarjeva žičnata ograja mora pasti!

Velik del ne samo vladajoče politike nas poskuša prepričati, da je žičnata ali rezilna ograja na vratu in hkrati meji naše države nekakšna nujnost, ki jo terja od nas Evropa. Sloveniji da je ograjevanje tako rekoč odredila EU, pri čemer nihče ne pove, kateri organ Evropske unije je to odločil in s katerim pravnim aktom je bila odločitev naložena; prav tako ne povedo, ali gre za akt, ki bi ga bila naša država, glede na njene obveznosti iz pristopne pogodbe k EU, dolžna izvajati.

Nekateri menijo, da ima Slovenija ekonomski interes biti všečna velikim evropskim državam. Vendar kakšno zvezo ima bodeča ograja na primer z interesom Volkswagna pri nas kupovati Helline žaromete ali Akrapovičeve izpušne sisteme, zakaj bi zaradi ograje Renault nehal proizvajati avtomobile v Novem mestu ali zakaj bi Evropa zaprla vrata našim zdravnikom in Avstrija nehala poceni kupovati našo hlodovino? Zagovorniki slovenskega javnega interesa nam še manj pojasnijo, zakaj bi BMW ali Mercedes nehala prodajati Slovencem svoje drage  avtomobile ali zakaj bi Italijani in Angleži, Nemci in Avstrijci nehali kot turisti obiskovati Slovenijo in uživati v čudoviti naravi. Tudi ni mogoče razbrati, zakaj bi avstrijski Spar in Hofer, nemški Lidl ali francoski E.Leclerc zaprli svoje veleblagovnice v Sloveniji, če naša država ne bi imela bodeče ograje na hrvaški meji.

Akt, ki bi ga morali v Sloveniji izvršiti, če bi želeli ostati znotraj EU, ne obstaja. Nobenega razloga ni, da se predsednik Vlade ne bi skliceval nanj, če bi obstajal, saj bi tako zlahka utemeljil ograjevanje, ki ga zagovarja. Vendar tega ne stori. Še več, na televiziji je Cerar celo javno odločno demantiral kakršenkoli evropski pritisk glede postavitve ograje. In tudi če bi EU akt sprejela, nam ga gotovo ne bi bilo treba spoštovati, ker se s pristopno pogodbo Slovenija ni obvezala kršiti temeljnih človekovih pravic. Nasprotno, z ustavo, ki je usklajena s  pravom EU, smo izrecno zavarovali svobodo gibanja, neomejeno lastninsko pravico in pravico do uživanja javnega dobra.

Vlada se sklicuje na varnostne razloge. Toda doslej beležimo le njene nevarne učinke: vsekakor nihče v Evropi nima pravice mučiti in okrutno pobijati divjadi, kar počne vlada s pomočjo policije in slovenske, češke ter poljske vojske z bodečo žico, ki jo proizvajajo madžarski zaporniki. Takšno pobijanje divjadi je označeno v 341 čl. Kazenskega zakonika kot mučenje živali, po 342. čl. KZ pa kot nezakonit lov. Žica preprečuje tudi vsakodnevne in sezonske migracije prostoživečih živali in s tem mešanje populacij – iz slovenske in hrvaške strani. Zaradi izolacije in s tem preprečitve parjenja osebkov iz različnih populacij se siromaši genski sklad, zato so živali veliko bolj občutljive na bolezni, hitro se širijo različne bolezni, pomanjkanje hrane. Zakaj zagovorniki ograje ne obsojajo mučiteljev in krivolovcev, temveč razlagajo, da so naravovarstveniki in lovci ter kmetje v obrambi svojih interesov nasprotniki slovenskega interesa, ki je »biti član Evropske unije«?

Če bi zagovorniki ograje brali uradne liste EU in če bi prebrali ter prisluhnili, kaj o ograji trdijo ljudje, ki preprosto razmišljajo po kriterijih resnice, bi v svoji gorečnosti morali ugotoviti, da je po jasnih stališčih tistih, ki ograji nasprotujejo, takšno ograjevanje nedopustno, ker gre za

- grobo kratenje temeljnih, z ustavo varovanih človekovih pravic do svobode gibanja, neomejenosti lastninske pravice in uživanja vodnega javnega dobra;

- nesorazmeren ukrep, ker takšna ograja povzroča veliko škodo in na drugi strani realno ne more preprečiti prehajanja beguncev čez slovensko-hrvaško mejo;

- nezakonit sklep vlade, ker je za varovanje meje in postavljanje tehničnih sredstev na mejo pristojna policija in ne ona; kar pomeni, da zakon nalaga policiji nadzor nad državno mejo in jo pooblašča, da uporabi   samo tista sredstva, ki so zadostna, sorazmerna in strokovno upravičena in ustrezna.

Nihče od nasprotnikov ograje verjetno ne oporeka dolžnosti policije, da, podobno kot Avstrija, na območjih ob mejnih prehodih, kjer  je to včasih potrebno, ne bi postavila ustrezno grajenih ograj, s katerimi ne bi posegala v temeljne ustavne pravice, ne bi mučila živali in ogrožala varnosti ljudi, pač pa zagotovila varno in nadzorovano prehajanje državne meje.

Zagovorniki ograje se pogosto sklicujejo na ekonomskopolitične interese Slovenije in poudarjajo, da je Slovenija zaradi svoje vpetosti v evropsko gospodarstvo prisiljena slediti željam pomembnih evropskih držav in da si ne more dovoliti, da bi nas kdor koli izgnal iz Evrope. S tem argumentom verjetno pritrjujejo predsedniku vlade, ki je na TV samozavestno izjavil, da ne bo dovolil, da bi nas kdor koli izgnal iz Evropske unije. Tako je EU pripisal možnost samovoljnega in nepravnega ravnanja, vendar ni obrazložil, na čem temelji taka ocena.

Članica EU smo postali  zahvaljujoč dejstvu, da smo v pristopnih pogajanjih sprejeli evropski pravni red, da smo se s pristopno pogodbo obvezali zagotavljati varstvo temeljnih ustavnih pravic in se odrekli samovoljnemu in protipravnemu  načinu urejanja družbenih razmerij. Če bi že kdo želel izgnati Slovenijo iz EU, bi to lahko storil le zaradi našega kršenja človekovih pravic, ignoriranja ustave  in nehumanega ravnanja, kot je  na primer mučenje živali.

Zagovorniki obstoječe ograje tudi ne upoštevajo  mnenja priznanih pravnikov, ki so zavzeli stališče, da je njeno postavljanje nezakonito in pomeni kršitev temeljnih človekovih, z ustavo zavarovanih pravic, zaradi česar so nekateri s svojo argumentacijo podprli pobudo skupine Belokranjcev, s katero ti predlagajo Varuhu človekovih pravic, naj v skladu s svojimi dolžnostmi vloži pri Ustavnem sodišču zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti 8. člena Zakona o nadzoru državne meje, ki ga Vlada navaja kot pravno podlago za svojo odločitev.

In ne nazadnje. Nasprotniki škodljivega ograjevanja navzlic svojim javno obrazloženim argumentom nismo prejeli nikakršnega pojasnila, zakaj naj bi bila naša stališča napačna in zakaj so zahteve po odstranitvi ograje nesprejemljive. Prav tako doslej še nihče ni navedel razlogov, ki upravičujejo kršenje temeljnih človekovih pravic. Nasprotno, že ves čas poslušamo dobro naoljeno propagando o ogroženosti Slovenije, špekulacije o naši obveznosti hlapčevanja Nemčiji, demagoško razlaganje o potrebnosti tehničnih sredstev, ki so dejansko nevarna bodeča ograja, in opazujemo poskuse številnih, kako tak ukrep upravičiti.

Iz vsega povedanega sledi le eno: pričakujemo, da se rezilna ograja na mejah širom Slovenije takoj odstrani!

Podpisniki:

Stanko Štrajn, Dušan Plut, Matjaž Hanžek, Božidar Flajšman, Peter Črnič, Violeta Tomič, Tone Grahek, Marjan Videtič, Franci Magister, Ivan Malešič, Darko Štrajn, Andrej Vidic, Martin Lindič, Boris Vezjak, Andrej Rozman Roza, Alenka Hladnik, Zdenka Badovinac, Zoran Hočevar, Marjetka Pezdirc, Zdravko Pavlovič, Jelka Kernev Štrajn, Dušan Keber, Mojca Drčar Murko, Sonja Bezenšek, Vlado Miheljak, Jože Pirjevec, Boris Kryštufek, Natalija Orlič, Vladka Schweiger, Gorazd Marinček, Jožica Brodarič, Stane Križ, Remzo Skenderovič, Marina Tavčar Krajnc, Samer Khalil, Anton Bezenšek, Janez Smole, Nada Turnšek.

Sporočilo za javnost

Sovražni govor v velikem obsegu najeda slovensko identiteto

“Sovražni govor v velikem obsegu najeda slovensko identiteto”

Pozivi politikom, naj spregovorijo proti sovraštvu do prebežnikov

3. november 2015 ob 13:40

Pozivamo slovenski politični vrh, naj obsodi sovražni govor, so predstavniki Alternativne akademije in Odbora za pravično in solidarno družbo pozvali politike, naj nastopijo proti sovraštvu in nestrpnosti ob begunski krizi.

Ko sem prihajal iz Primorske, sem poslušal intervju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki je govoril o okolju in pri tem omenil tudi krizo sirskih beguncev. Povedal je, da gre za posledico velike suše, ki je natrpala ljudi v velika mesta, kar je povzročilo celo vrsto političnih problemov. Sam menim, da ni tako, da so ZDA veliko pripomogle k tej krizi in Slovenci, če podpiramo to politiko, smo moralno odgovorni,” je pripovedoval zgodovinar Jože Pirjevec, ki je z nekaterimi kolegi in somišljeniki iz Alternativne akademije in Odbora za pravično in solidarno družbo pozval slovenski politični vrh, naj zaustavi naraščajoče sovraštvo, ki se po Sloveniji širi na račun begunske krize.

Vabimo vse naše politične predstavnike, začenši s predsednikom republike Borutom Pahorjem, da s svojo moralno avtoriteto rečejo primerno besedo,” je pozval Pirjevec.

Predsednik Alternativne akademije Darko Štrajn je poudaril, da podpirajo referendumsko pobudo Radia Študent glede spremenjenega zakona o obrambi, saj je potrebna resna diskusija o vlogi vojske na meji. “Od Katoliške cerkve pa zahtevamo, da resno premislil, kako nastopa v teh situacijah,” pa je Štrajn opomnil na javne izjave murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o prebežnikih, ki je po mnenju Slovenske škofovske konference, le “priostril” stališče slovenske Katoliške cerkve.

Sovraštvo lahko preraste v nasilje
Po našem mnenju se po Sloveniji širijo sovraštvo, ksenofobija, nestrpnost, morda tudi rasizem … Slovenija je razklana na tiste, ki menijo, da je takšno stališče sprejemljivo, in tiste, ki verjamemo, da takšno stališče ni sprejemljivo. Ugotovili smo, da slovenski politični vrh glede teh vprašanj popolnoma molči, do te mere, da se nam zdi to popolnoma nesprejemljivo in po svoje zgovorno,” je k obsodbi sovražnega govora, “ki najeda slovensko identiteto in Slovence kot takšne“, pozval filozof Boris Vezjak.

Cerkvena dvoličnost
Sicer se bojimo, da bi to sovraštvo, ki v ljudeh nesporno obstaja, v neki točki eskaliralo v nasilje, kar bi resnično pomenilo položaj, ki si ga nihče ne želi,” je dodal Vezjak, ki je bil prav tako kritičen do vloge Katoliške cerkve kot največje civilnodružbene organizacije v Sloveniji.

Katoliška cerkev je že pokazala svoj dvolični obraz. Potem ko se je zdelo, da bo obsodila besede murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, jih je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dejansko podprla,” je poudaril. Diskurz, ki ga uporablja Katoliška cerkev pri nas, pa je po njegovem mnenju pravzaprav diskurz sovraštva in nestrpnosti, ki ga najdemo pri ljudeh.

Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber pa je obsodil uradne postopke slovenske politike, ki omogočajo, da ljudje zmrzujejo po cele dneve in čakajo, da nekdo, odrasel ali otrok, umre, da bi se zganili.

Povezava na poročilo z novinarske konference:

https://www.rtvslo.si/begunska-kriza/sovrazni-govor-v-velikem-obsegu-najeda-slovensko-identiteto/377782

 

Sporočilo za javnost

Novinarska konferenca: Politično ravnanje ob begunski krizi

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO

Alternativna akademija in Odbor za pravično in solidarno družbo vabita na novinarsko konferenco z naslovom:

POLITIČNO RAVNANJE OB BEGUNSKI KRIZI IN OBSODBA SOVRAŠTVA

 ki bo v torek, 3. novembra 2015, ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani (na prostem, pri paviljonu).

Na njej bomo predstavili svoja stališča glede političnih ravnanj ob begunski krizi, naraščajočega sovraštva med ljudmi in svojo zahtevo do predsednika republike in predsednika vlade, da se opredelita do sovražnega govora.

Spregovorili bodo dr. Jože Pirjevec, dr. Darko Štrajn, dr. Dušan Keber in dr. Boris Vezjak.

Vljudno vabljeni!

Alternativna akademija

Odbor za pravično in solidarno družbo

www.alternativnaakademija.com

www.odbor.si

Boris Vezjak

Zlobna Slovenija in sramotilni stebri

Kako uspešen je lahko boj proti neznosni ksenofobiji, rasizmu in nestrpnosti na socialnih omrežjih, če s prstom pokažemo na njihove spodbujevalce z imenom in priimkom ter jih morda, skupaj z njihovimi bednimi sovražnimi in ksenofobnimi prebliski, zbiramo na posebni oglasni deski z namenom, da jih lahko večina identificira?

Je to način, kako ustaviti psihozo strahu, sovraštva in množične paranoje? Jih bomo uspeli utišati, ali morda še raje napeljati na misel, da njihove težke besede niso v čast ne njim ne družbi? Nosi takšna gesta zadosten potencial pedagoškosti in je vredna poskusa?

Zdi se, da zelo. Količine gneva in sovraštva so v teh tednih presegle vsa pričakovanja – sploh zato, ker begunci nimajo namena ostati v Sloveniji in s tem ponuditi nekega psihološkega temelja za realnejše bojazni. Tudi ni videti, da bi obstajal kakšen poseben zakonski in pravni zadržek, čemu tega ne storiti: kar počne portal ZLOvenija z nomen-est-omen imenom med uporabniki Facebooka, ni nič drugega kot reprodukcija njihovih že itak javno izraženih stališč, kombiniranih z njihovo naslovno profilno sliko s Facebooka. Glede zaščite osebnih podatkov ne morejo protestirati. Kar jih lahko zmoti je zgolj dejstvo, da jih je nekdo opazil:

Zlovenija izsek naslovna

Podobnega značaja je grafika, ki jo je izdelal nekdo takoj po zažigu požara v brežiškem centru in nabral najbolj nemogoče in surove opazke o beguncih, ki nesporno, eden celo dobesedno, asociirajo na nacistično logiko Auschwitza:

Sovraštvo FB begunci ogenj Žurnal

Seveda obstajajo pomisleki bolj psihološke narave o tem, ali nestrpnost do nestrpnosti morda sama ni nestrpna in ali sovraštvo do sovražnogovorečih samo neki točki psihološke ekonomije samo ne proizvaja tistega, proti čemur se bori. Naklonjen sem prepričanju, da so ti pomisleki deplasirani, da nestrpnost do nestrpnosti ni nestrpnost istega ranga, kvalitete in posledično ni zavezana istim očitkom. Da, de facto, ne gre za nestrpnost in sovraštvo v začetnem pomenu besede.

Anonimni avtorji, ki ustvarjajo portal Zlovenija, so si zadali nalogo, da s pomočjo prangerja, sramotilnega stebra naznanjajo, kako je zlo v posameznem človeku samem. No, morda ni nujno, da kolekcijo sovražnega govora in srhljive nestrpnosti sploh poimenujemo za kakšen poseben pranger. Morda usmeritev pozornosti in snopu luči vanje še nima takšnega statusa. Kot pravijo v začetnem motu, v citatu iz knjige SojeniceJonathana Littlla, nevarnost tiči v nas samih, ne v voditeljih:

Brez Hössov, Eichmannov, Goglidzejev, Višinskih, a tudi kretničarjev, izdelovalcev betona in računovodij na ministrstvih bi bila Stalin ali Hitler samo navaden meh, poln sovraštva in nemočnih strahov. Ugotavljanje, da izvajalci programa iztrebljanja v veliki meri niso bili sadisti ali abnormalni, je dandanes odveč, skoraj puhlica.

Navadni ljudje, iz katerih je – posebno v negotovih časih – sestavljena država, ti so prava nevarnost. Prava nevarnost za človeštvo sva jaz in vi.

Zlovenija izsek kose

Zlovenija izsek Dolfe

Povzeto po: www.vezjak.com