Opravičilo obeh nadškofov v odhodu ne zadostuje, dolgove je treba vrniti | Odbor za pravično in solidarno družbo
PROTIFAŠISTIČNI MANIFEST, USTAVIMO PRODAJO MERCATORJA➧

Objave

Sporočilo za javnost

Opravičilo obeh nadškofov v odhodu ne zadostuje, dolgove je treba vrniti

V Solidarnosti in Odboru z grenkim priokusom pozdravljamo odstop dveh odgovornih oseb za finančni brodolom mariborske nadškofije, ki ima širše gospodarske posledice na slovensko ekonomijo.

Grenkim zato, ker odstop, ki je dejansko prisilni umik po diktatu papeža, ne more zbrisati madeža ogromne moralne odgovornosti obeh nadškofov, dr. Antona Stresa in dr. Marjana Turnška. Ne le, da takšne poteze odstopa in prevzema bremena odgovornosti sama doslej nista zmogla, temveč tudi zaradi dejstva, da še vedno čakamo, kdaj bodo predstavniki Katoliške cerkve storili vse, da se izpeljejo postopki ugotavljanja tudi odškodninske in kazenske odgovornosti, če je že za disciplinsko bilo treba počakati na zahteve Vatikana.

Moralni brodolom domače Katoliške cerkve je le ena plat zgodbe, tudi s poprejšnjim kazanjem s prstom na preostale grešne kozle, verjetno nič manj krive, npr. nekdanjega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca, da bi si rešili lastno kožo. Današnja smela izjava dr. Stresa, da »škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo«, je prazen retorični obrat, ki resnice dogajanja ne bo mogel prikriti. Resnice o tem, da so riskantne naložbe podjetij v lasti mariborske nadškofije bile tiste, ki so povzročile bankrot. Svojega lastništva pač ne morejo zanikati in s tem tudi ne svoje odgovornosti, pa naj se še tako trudijo: v tem smislu se potapljajo kar sami. Nadškofa v odstopu in s tem Katoliška cerkev ponavljajo vzorce obnašanja in ob finančnem bankrotu ne želijo priznati tudi svojega moralnega. Brez tega pa ne bo odpustkov – predvsem ne s strani državljank in državljanov, ki bomo s predvideno sanacijo »nasedlih« bank z lastnimi sredstvi poplačevali to žalostno zgodbo.

Bolj zaskrbljujoča od moralne pa je aroganca Cerkve, od katere bi že zdavnaj pričakovali, da brez sprenevedanja in laži poplača vse dolgove, ki jih ima do države in državljanov. Tudi in predvsem do upnikov z možnostjo poplačila dolgov npr. iz prodaje nepremičnin. Nesporno je, da je v denacionalizacijskih postopkih Cerkev pridobila ogromno premoženje v naravi in nepremičninah in da torej takšne možnosti ima.

Spomniti velja, da je mariborska nadškofija preko Gospodarstva Rast zaradi neprofesionalnega in hazarderskega poslovanja povzročila tudi večsto milijonsko izgubo v državnih bankah,  predvsem NLB (največji posamezni nezavarovani krediti) in Abanki, ki jo je v največji meri prav poslovanje z Zvonom spravilo v finančne težave. V času nastanka finančne luknje je Cerkev neskrito odlično sodelovala za Janševo oblastjo in npr. posredno financirala tudi njegove propagandistične brezplačnike, kot je bil Slovenski tednik. Finančni bankrot nadškofije ima, skratka, širše politične in ekonomske vzroke in posledice, da bi ga smeli šteti za »interni« problem Cerkve in jih je treba še do konca raziskati.

Če je pravoslavna cerkev na Cipru bila pripravljena nesebično priskočiti na pomoč državi v času gospodarske krize s svojim premoženjem in če je polovico izkupička od prodaje nepremičnin pripravljena državi ponuditi grška pravoslavna cerkev, je res najmanj, kar smemo pričakovati od slovenske, da nemudoma poravna vsaj svoje finančne dolgove. Ravno zato opravičila nadškofov ne zadostujejo.

Takega poloma, kakršnega je doživela Slovenska katoliška cerkev, v zadnjem čas ni doživela nobena druga. Ne gre samo za finančni, temveč za polom politične usmeritve in  zgodovinskega revizionizma zadnjih dve desetletij. S to politiko je RKC prizadejala našemu narodu moralno škodo, ki je neodpustljiva.

Solidarnost – za pravično družbo

Odbor za pravično in solidarno družbo