Odbor za pravično in solidarno družbo | Stran 3
PROTIFAŠISTIČNI MANIFEST, USTAVIMO PRODAJO MERCATORJA➧

Objave

Sporočilo za javnost

Podpiramo shod proti korupciji in pozivamo prebivalstvo k aktivni drži

Stranka v nastajanju Solidarnost, Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja in Odbor za pravično in solidarno družbo podpiramo in se bomo udeležili shoda proti korupciji, ki se bo začel jutri, v petek 13. decembra, ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Sedanji politiki se zapletajo v nove in nove korupcijske škandale in preiskave. Ščitijo drug drugega z očitnim namenom ohranitve oblastnih pozicij. Pri tem še posebej prednačijo v obeh največjih parlamentarnih strankah, Pozitivni Sloveniji in Slovenski demokratski stranki. Že spomladi smo opozorili na škandalozno dejstvo, da so se vrhovi strank PS in SDS postavili v bran Jankoviću in Janši, ne glede na zaskrbljujoče poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Sledili so tudi ulični protesti.

Komisija za preprečevanje korupcije je glasno opozorila na dejstvo, da v Državnem zboru nima podpore v svojem boju proti sistemski korupciji v Sloveniji. Zato moramo državljanke in državljani ter vse prebivalstvo republike Slovenije, pa tudi civilnodružbena in politična gibanja, prevzeti svoj del odgovornosti pri vzpostavitvi pravne in solidarne države. Poslanke in poslance je potrebno z vsemi demokratičnimi sredstvi prisiliti k temu, da se vzpostavi prepričljiva politična večina, ki se bo sposobna spopasti s pojavom korupcije v naši državi.

Ob tem zahtevamo in predlagamo naslednje:

 

  • Varovanje neodvisnosti sodstva in neodvisnosti državenega tožilstva v razmerju do drugih vej oblasti.
  • Usposobitev tožilstva za odkrivanje zapletenejših primerov gospodarskega kriminala in korupcije.
  • Uveljavitev kazenske in odškodninske odgovornosti politikov zaradi zlorabe oblasti.
  • Zakonsko okrepitev institucije KPK s predlogi, kot jih je v javnem pismu formuliral Senat KPK ob svojem odstopu.
  • Spremembo določb veljavnih zakonov, ki premalo učinkovito varujejo javni interes, dopuščajo monopole in privilegije posameznih interesnih skupin, tolerirajo neenako obravnavo državljanov in ne omogočajo učinkovite borbe proti korupciji in zlorabam.
  • Spremembo zakonodaje s področja javnih razpisov in ustanavljanja gospodarskih družb s strani oseb, ki so v preiskovalnih in sodnih postopkih zaradi gospodarskega kriminala.
  • Sprožitev postopkov za odvzem denarja in materialnih dobrin, ki so bili pridobljeni s kaznivimi dejanji kraje, goljufije in zlorabe javnih pooblastil.
  • Takoj naj se uveljavijo predlogi KPK, ki bodo omogočali učinkovit nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, direktorjev, nadzornikov v državnih podjetjih, vključno z možnostjo nadzora nad premoženjem, ki ga imajo v tujini. Uzakoniti je potrebno sankcije za kršitelje, neupravičeno pridobljeno premoženje pa mora biti odvzeto.
  • Okrepijo naj se pristojnosti KPK na področju nadzora nad konfliktom interesov in nezakonitim lobiranjem v javnem sektorju in podjetjih v večinski državni ali občinski lasti s predpisanimi sankcijami za kršitve.
  • Ustanovi naj se neodvisna revizijska komisija, ki bo vključevala zunanje strokovnjake in predstavnike vseh relevantnih nadzornih institucij, ki bo imela nalogo v roku nekaj mesecev pripraviti in javnosti predstaviti podrobno poročilo o podeljenih kreditih v državnih bankah – kdo, komu, kdaj!
  • Takoj naj se pristopi k reformi sistema javnih naročil s poudarkom na transparentnosti, odgovornosti, gospodarnosti in omejevanju klientelizma.
  • Zahtevamo javno objavo obsega svetovalnih, odvetniških in marketinških pogodb in provizij s strani podjetij v večinski lasti države in občin.

 

Solidarnost

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja

Odbor za pravično in solidarno družbo

 

Slovenija

Okrogla miza v Mariboru

Solidarnost

vabi na

OKROGLO MIZO,

ki bo v četrtek, 5. decembra 2013, ob 18.00 uri v galeriji Salona Rotovž (Kulturno informacijsko središče EPM MB 2013), Trg Leona Štuklja 2, Maribor.

                                        Na okrogli mizi se bomo skupaj z vami pogovorili o:

- vstajništvu in odločitvi po ustanovitvi stranke,

- programu in delu nastajajoče stranke,

- ekonomski situaciji in kako s skupnimi močmi poiskati izhod iz krize.

Z nami bodo:

Uroš Lubej, dr. Damjan Mandelc, Marko GOLOB, dr. Dušan KEBER, dr. Boris Vezjak, dr. Marina TAVČAR KRANJC in drugi.

Vljudno vabljeni!

Solidarnost – za pravično družbo

Solidarnost

Stališče o legalizaciji črnih gradenj

Vlada RS je letos septembra na redni seji potrdila politiko reševanja problematike nedovoljenih (črnih) gradenj v Republiki Sloveniji, ki med drugim navaja, da mora nova prostorska in gradbena zakonodaja odpraviti razloge za pojav črnih gradenj ter zagotoviti učinkovite mehanizme za nadzor in ukrepanje.

V Solidarnosti menimo, da imamo črne gradnje predvsem zaradi neučinkovite izvršilne oblasti države, ki dopušča kršitve prostorske in gradbene zakonodaje. Komisija za preprečevanje korupcije je že večkrat opozorila na visoka korupcijska tveganja na ravni občin in gradbenih inšpekcij, opozarjamo pa tudi na kršitve prostorske stroke, ki mora delovati v skladu s strokovnimi in etičnimi načeli.

Legalizacija črnih gradenj ni pravična do tistih državljanov, ki so vložili svoj napor in finančna sredstva v to, da so gradili objekte po legalni poti, zato je potrebno k legalizaciji črnih gradenj pristopiti sistematično in to šele takrat, ko bo država zagotovila stanje, ko bodo možnosti za nastajanje črnih gradenj popolnoma izničene. Šele, ko bo država zagotovila tak sistem urejanja prostora in gradnje objektov, ki bo gradnjo črnih gradenj povsem izkoreninil, naj se pristopi k sistematični legalizaciji obstoječih črnih gradenj. Legalizacijo je smiselno izvesti samo pod strokovnim nadzorstvom, zato naj država zagotovi široko javno razpravo o načinu legalizacije in konsenz s prostorsko stroko.

Solidarnost – za pravično družbo

Solidarnost

Korenine korupcije so korenine oblasti

Stranka v nastajanju Solidarnost je s skrajno zaskrbljenostjo sprejela novico o odstopu senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Njen odstop razumemo kot njeno nepristajanje na vlogo tigra, ki lahko uporabi zobe le takrat, ko je oblast prisiljena ublažiti naraščajočo jezo ljudstva ali ko ji to koristi pri notranjih političnih obračunih, ob tem pa korenine in centri korupcije ostajajo nedotaknjeni. Ne razumemo ga kot resignirano sporočilo, da je boj proti korupciji jalov, temveč kot najbolj skrajno obliko poziva političnim elitam, naj ta boj končno pričnejo aktivno podpirati in to ne glede na to, kdo je v korupcijo vpleten.

Živimo v državi, kjer vrsto let iz dneva v dan prihajajo na dan utemeljeni sumi korupcije, ko se vrstijo z dokazi podkrepljene prijave organom pregona in kjer o lobističnih in klientelističnih mrežah govorijo tudi posamezni najvišji predstavniki oblasti in nekateri menda celo odstopajo zaradi njih, pa vendar ostajajo domala vsi veliki korupcijski škandali brez sodnega epiloga in brez kaznovanja krivcev. Nepripravljenost politične elite, da bi izgnala sistemske koruptivne prakse iz vseh družbenih sfer in radikalno pretrgala korupcijska omrežja, dokazuje, da je z njimi zlizana in da jih potrebuje za ohranjanje svoje oblasti. V tem tiči odgovor, zakaj se politične elite poleg vseh drugih pozivov ne odzovejo niti na zahteve ljudstva, izražene v obliki vstajniških gibanj. Z njihovo izpolnitvijo bi prerezale svoje lastne korenine.

Zato od predsednice vlade Alenke Bratušek zahtevamo, naj nemudoma predstavi program boja proti korupciji v vseh sektorjih in segmentih javnega življenja. Pristojna telesa pa naj javnost seznanijo, v kateri fazi postopka so najbolj znani korupcijski primeri zadnjih let in kdaj lahko javnost pričakuje njihov zaključek. Če njena vlada ne bo sposobna ali voljna za odločne poteze, ki bi potegnile Slovenijo iz sedanjega položaja, bo najkasneje na naslednjih volitvah polagala račun za svojo pasivnost pred volivci.

Izražamo priznanje KPK za rezultate njenega dosedanjega dela in jo hkrati pozivamo, naj ne zapusti svojega položaja. Nujno je, da vse prebivalce Slovenije natančneje seznani z vsemi ovirami, s katerimi se srečuje, ter z vsemi primeri korupcije, ki so kljub njenim prizadevanjem ostali pod preprogo, in kdo jih je tja potisnil. Poleg tega naj javnost seznani, katere pogoje in nova zakonska pooblastila potrebuje, da bi bilo njeno delo lahko bolj uspešno, ter tudi kaj potrebujejo drugi državni organi, da bi lahko učinkoviteje opravljali svoje delo. Izražamo našo odločenost, da jo bomo v njeni borbi proti korupciji podpirali in da bo to veljalo tudi v primeru, kadar bodo njene ugotovitve morda obravnavale tudi ravnanje nas samih.

Solidarnost – za pravično družbo

Solidarnost

Predlog Zakona o visokem šolstvu je neustrezen

V Sloveniji so se problemi na področju visokega šolstva še posebej kopičili po letu 2004, ko je zaradi vdora kompradorske neoliberalne miselnosti v času prve Janševe vlade izostalo premišljeno soočenje z zahtevami tako imenovane bolonjske reforme. Pri tem je treba dodati, da so tudi pred letom 2004 slovenske univerze in resorna politika odlagali reševanje perečih, sistemskih problemov.

Ker se sistem visokega šolstva v RS sooča z nepregledno in »mafijsko« rastjo zasebnega sektorja, obenem pa se je izgubila vizija dolgoročnega pomena visokega šolstva, je po oceni Solidarnosti predlog Zakona o visokem šolstvu prešibek in neustrezen odgovor na problematiko. Pridružujemo se tudi kritičnim stališčem tistih, ki v predlogu razbirajo težnjo k ekonomističnemu razumevanju izobraževanja in komercializaciji študija.

Javna razprava o omenjenem predlogu Zakona se je pogosto reducirala na vprašanje o plačljivosti študija – v tem pogledu se sicer pridružujemo zahtevi, da v Zakonu nedvoumno stoji člen, ki prepoveduje plačevanje rednega študija na prvi in drugi stopnji -  a je ob tem zameglila pogled na druge pomembne strukturne dileme univerze, predvsem na poglavitna vprašanja, ki zadevajo dostopnost in kakovost študija, znanstvenega raziskovanja in vpliva visokega šolstva na druge družbene procese in sisteme.

Nenaslovljenih ostaja vrsta problemov, za katere predlog Zakona ne ponuja nobene podlage oziroma sugerira »gasilske« rešitve. Pri tem poudarjamo, da bi morala diskusija ob predlogu zakona odpreti tudi vprašanja, ki niso samo predmet zakonodaje, ampak zadevajo družbeni in nacionalni pomen visokega šolstva. Med probleme, ki jih bo treba čim prej rešiti, nedvomno sodi predvsem negotovost (prekarnost) zaposlitve mlajših sodelavcev v javni sistem razvoja posameznih  disciplin in interdisciplinarnih področij, krizna stanja posameznih fakultet ter univerz (obeležena z javnimi polemikami in sodnimi postopki) in (ne)transparentnost sodelovanja z gospodarstvom.

Posebna problematika zadeva vprašanje avtonomije univerze. Ugotavljamo, da se je po opustitvi samoupravnega modela na naših javnih univerzah utrdil sistem fevdalnega tipa avtonomije, torej neomejene vladavine vrhov univerzitetne hierarhije, kar ni več primerna forma avtonomije za razvito demokratično družbo.

V Solidarnosti poudarjamo, da je visoko šolstvo ključno področje reprodukcije demokratične družbe in nacionalnega obstoja, zato velja do problematike pristopiti odgovorno, z občutkom za najširšo razpravo in z rešitvami, ki zasledujejo interes vseh deležnikov.

Ministru za šolstvo predlagamo, da predlog Zakona uradno umakne iz procedure ter sproži kompleksno strokovno razpravo, v katero vključi tudi predstavnike študentske skupnosti. Šele na tovrstni podlagi prevetritve osnovnih konceptov bo mogoče oblikovati konsenzualne zakonske rešitve.

 

Pet načelnih stališč stranke Solidarnost o področju visokega šolstva

V Solidarnosti se zavzemamo:

1. da se opravi javna razprava, ki bo določila, kakšna in ali je visokošolsko izobraževanje v Sloveniji vrednota, ali so univerze mesto za ustvarjanje in razvoj znanja z namenom razvoja nacionalne in globalne družbe v vseh njenih razsežnostih, torej v smislu interdisciplinarnega sodelovanja med naravoslovjem in družboslovjem/humanistiko z namenom razvijanja novih družbenih modelov za globalno sobivanje, razvoj človekovega dostojanstva, napredek emancipacije posameznika prek ustvarjalnosti in družbenega sozvočja v razlikah, pri čemer je  gospodarstvo samo ena od družbenih sfer, kjer se udejanja ta vizija, ne pa tudi edina, kot to velja sedaj, ali pa predstavljajo univerze le stihijsko mašilo za problem brezposelnosti mladih in družbeno-razvojnega avizionarstva, ki se zgolj z ukrepom finančnega omejevanja dostopa do visokošolskega izobraževanja ne bo razrešilo;

2. da se na novo premisli, kako visokošolskemu izobraževanju, ustanovam in udeležencem v izobraževanju zagotoviti novo družbeno mesto, ki bo ustrezno izzivom družbe 21. stoletja in ki bo tudi v splošni javnosti prepoznavno kot družbeno vredno in pomembno mesto;

3. da se natančno opredeli pojem neodtujljive pravice do izobraževanja ter da se v ta okvir vključi tudi vse socialno ali kako drugače (na primer etnične manjšine, imigranti itn.) marginalizirane oz. deprivilegirane skupine ter da se natančno opredeli tudi razumevanje odgovornosti prejemnika javnega izobraževanja do družbe in države; to vprašanje mora biti rešeno tako, da ne prizadene tistih, ki si želijo sprejeti to odgovornost, obenem pa onemogoča (v smislu splošne kulture in zakonodaje) institucionalizacijo “fantomskega študija” ter podaljševanja študija z namenom reševanja sistemskega problema brezposelnosti mladih;

4. da se opravi poglobljena razprava o konceptu internacionalizacije visokega šolstva, ki ne more pomeniti zgolj enosmernega, servilnega sledenja tujim zgledom in sprejemanja gostujočih profesorjev in tujih študentov izključno z namenom dvigovanja ugleda visokošolskega zavoda ali zagotavljanja finančne vzdržnosti študijskih programov, pač pa naj spodbuja  enakovredno izmenjavo oziroma pretok znanja, človeških virov in organizacijskih modelov;

5. da se evidentira interesne skupine v razpravi o področju visokega šolstva, in sicer tako, da bo zagotovljena pluralnost glasov v demokratični razpravi.

Solidarnost – za pravično družbo